palador

n. m.

'ouvrier à la pelle'

D: 1352/53 ⊂ CConsMontfL3 9.373; 1352/53 ⊂ CConsMontfL3 9.587; 1352/53 ⊂ CConsMontfL3 9.683 et pass.

FEW 7:480b [ᴘᴀʟᴀ].

paladora